Bila si moj dih,
moj veseli stih.
V tebi našel sem večno ljubezen,
tisto zdravo bolezen.
Š e vedno sanjam o tvoji mehkobi,
hrepenim po senci tvoji v svetlobi.
Bila obleka si mi v mrazu,
zdaj utapljam se v čistem porazu.
Brez strastnih poljubov sem lačen,
svet brez lučke tvoje je mračen.
Vzela si mi vate up,
potisnila me v brezup.
Čeprav verjetno za vedno odhajaš,
v mojem srcu ostajaš.
Kot rezilo zarezale besede so tvoje,
smrtno ranjeno bori se srce zdaj moje.
Morda nikoli več ne bom te poljubil,
a čas te spomnil bo,
kdo te neskončno je ljubil.

0