In zapiha puščavski vihar
Dvigne pesek meter od tal
S tal vstane mlado telo
do oči zakrito z lepljivo snovjo
Ne razume več mojih besed
Ne dosegam njenih zvezd

V očeh pa najdem
neki sladkega
sam hudič ne ve, zakaj
v očeh le najdem
neki sladkega
ki me vleče spet nazaj
spet nazaj

Podnev je vroče, ponoč mi je mraz
Na obzorju se svetlika obraz
Proti vzhodu kaplje dežja
So le krinka za potoke solza
Zato bi najrajš do smrti ostal
In dilemo bi pregnal

0