Ko veter zadnji list na drevesu dotakne
Se naš bister um ob oviro zatakne
Spoznaš nekaj kar bi lahko bil smisel
Vendar si bil premlad, da bi to vzel na misel
Zato se raje poistovediš z nekim komadom
Kot da se odpreš svojim kolegom
Plešeš tango sam s sabo
Ne dovoliš, da bi svoje korake pokazala pred tabo

Umetnost zapusti svoje meje
In čista glasba se rodi v človeku
Midva sva se slišala malo glasneje
To je bil le popoln trenutek v zvoku

Se spomniš še tistih trenutkov
Bili so zabavni, brez zadržkov
Na isti frekvenci sva bila
Rekel si, da bova skupaj v nebesa šla
Ti boš igral lire, jaz ti bom pesmi pisala
Dovolil si mi, da bi vreme nadzorovala
Zakaj točo si hotel, še danes ne vem
Meni dež je dovolj, ko ti povem

Umetnost zapusti svoje meje
Ko čista glasba se rodi v človeku
Midva se slišiva malo glasneje
To je le popoln trenutek v zvoku

Če glasba naju je povezala
Bo umetnost svojo moč sedaj pokazala
Če se teh trenutkov ti ne spomniš, zakaj bi si jaz
Zakaj bi skušala sedaj spremeniti obraz
Vsak v svojem svetu živiva
Nič si med seboj ne deliva
Življenje hoče, da končava malo prej
Najina skupna ljubezen do glasbe pa živi naprej

Umetnost zapusti svoje meje
In čista glasba se rodi v človeku
Midva se slišiva malo glasneje
To je le popoln trenutek v zvoku

0