Se končuje staro leto, kmalu se bo poslovilo,
Resnico vsak za sebe ve, kako mu je služilo.
Enim dalo je veliko, drugi prav'jo da premalo,
Če že dru'cga ne, odhaja in si zasluži hvalo.
Novo, k'tero se obeta, zagotovo bo drugačno,
Obupati nad njim vnaprej, bilo bi to napačno.

Ni skrivnost, da vsakdo svoje sreče je kovač,
Osedlati konja moraš, če hočeš dober bit jahač.
Vsak je dan pokazat treba, kaj si inu kaj znaš,
Obrneš srečo zlahka, če le znanje in pogum imaš.

Ljudje, priznajmo, čas leti in vse prehitro mine,
Eno leto nam pusti par gub, a lepe tud' spomine.
Tegobe starega so mimo, vse naj pozaba jih obda,
Od tega ki prihaja, iztisnimo lepoto, kar se da.

11