Zbujanje
Ko nad mestom se prilazi veter in mraz.
Noč nariše čudne sence na tvoj obraz.
Tu nikoli ne ugasne, nikoli ne spi.
Mesto bo bedelo s tabo, ko se zdani.
Tako teče kadar je polmrak,
veter oblake prežene.
Tvoja pot se nikoli ne konča,
včasih je težje za oba.
Verjeti spet, da se vrneš domov.
Staro mesto s teboj v meni bo zaspalo nocoj
in ko si me spet zaželiš v meni ga zbudiš.

0